Plastics in agriculture

Plastika je zaradi nizkih stroškov, vsestranske uporabnosti in obstojnosti postala nepogrešljiv material sodobnega kmetijstva, pri čemer ima njena uporaba kljub razmeroma majhnemu deležu v svetovni proizvodnji pomemben vpliv na delovanje agroekosistemov. V kmetijski praksi prispeva k večji produktivnosti in učinkovitejši rabi naravnih virov, hkrati pa predstavlja vir onesnaževanja tal, saj se s staranjem in razgradnjo kopiči v tleh v obliki manjših plastičnih delcev, ki lahko prehajajo v vodne in prehranske verige. Namen članka je ovrednotiti znanje o virih, poteh vnosa in okoljskih učinkih mikroplastike (MP) v kmetijskih tleh. Glavni viri vnosa plastičnih delcev v kmetijska tla vključujejo uporabo kompostiranih in fermentiranih organskih ostankov, komunalnega blata, namakanje z odpadno vodo ter razgradnjo in zaoravanje plastičnih zastirnih folij, dodatno pa tudi izluževanje iz neustrezno upravljanih odlagališč odpadkov. Po vnosu v tla se plastični delci vežejo na mineralne in organske komponente ter postanejo del talnega sistema, kar lahko povzroči spremembe gostote tal, stabilnosti agregatov, sposobnosti zadrževanja vode in vodoodbojnosti. Posebna pozornost je v članku namenjena uporabi plastičnih materialov v zelenjadarski pridelavi, kjer kritine rastlinjakov in tunelov, zastirne folije ter namakalni sistemi pomembno prispevajo k uravnavanju mikroklimatskih razmer in stabilnosti pridelave. Na podlagi pregleda literature ugotavljamo, da tudi biorazgradljivi materiali v realnih talnih razmerah pogosto ne dosegajo pričakovane stopnje razgradnje, kar poudarja potrebo po celostni oceni materialov ter razvoju trajnostnih in odgovornih kmetijskih praks za zmanjšanje onesnaženosti tal s plastiko.